Športna gimnastika v Tokiu s slovenskim pridihom, 1. del

Čeprav nas v Tokiu v športni gimnastiki niso zastopali naši športniki, pa je tekmovanje vseeno imelo slovenski pridih. Kot mednarodno priznana sodnika sta bila na Olimpijske igre s strani Mednarodne gimnastične zveze vabljena dva Slovenca. Vesna Stare Crnjac je opravljala delo sodnice za žensko športno gimnastiko, medtem ko je na disciplinah moške športne gimnastike to delo opravljal Enis Hodžić Lederer. Ker so za Vesno to bile druge igre, na katerih je sodelovala, za Enisa pa že tretje, smo ju prosili, da z nami delita svoji izkušnji o teh res posebnih igrah.

Vesna Stare Crnjac

Olimpijske igre – udeležba na največjem športnem dogodku so sanje večine športnikov, trenerjev, prav tako pa tudi nas sodnikov. Vendar udeležba na tem dogodku tako kot za športnike tudi za sodnice in sodnike ni samoumevna.

Sodniki in sodnice morajo vsakič po končanih OI na novo opraviti sodniški izpit in si s tem podaljšati sodniško licenco za naslednja štiri leta. Izbor sodnic in sodnikov za OI pa poteka v obdobju treh let pred samim dogodkom. Sodniki in sodnice morajo odsoditi določeno število tekmovanj na najvišji ravni (svetovno prvenstvo, svetovni pokali), prav tako pa mora biti njihovo sojenje zelo visoko ocenjeno. Mednarodna gimnastična zveza FIG namreč na vsakem tekmovanju sodnike ocenjuje s posebnim sodniškim programom in samo najboljši si lahko zagotovijo povabilo na OI. Zaradi tega si sama zelo štejem v čast, da sem se OI udeležila že drugič zapored.

Seveda pa so OI v Riu de Janeiru povsem razlikovale od teh v Tokyu. Glede na dejstvo, da smo sodniki vedno ločeni od tekmovalcev in ne bivamo v olimpijski vasi, tega olimpijskega utripa na začutimo tako kot športniki in njihovi spremljevalci. Pa vendar je bilo v Riu to moč začutiti na vsakem koraku, v mestu, na lokacijah športnih prireditev, ki smo si jih lahko ogledali in na sami otvoritvi iger. Tokrat zaradi pandemije Covida 19 in izjemno strogega režima tega ni bilo moč začutiti, razen v tekmovalni dvorani, kjer so potekali izjemno izenačeni in atraktivni boji med tekmovalkami in tekmovalci.

Pri dekletih je bilo seveda največje presenečenje odpoved tekmovanj trenutno najboljše tekmovalke Simone Biles. Zaradi tega pa je prišlo do izjemno zanimivih bojev za vsa mesta, ki so prinašala odličja, tako v tekmovanju ekip, v mnogoboju kot tudi na posameznih orodjih. Kljub vsem težavam pa je Simone Biles še enkrat dokazala, da je prava športnica in je vseeno tekmovala v finalu na gredi, kjer sem tudi sama sodila. Na teh igrah sem bila določena na sodniško pozicijo D1 na gredi, kar pomeni, da sem skupaj še s sodnico D2, ki je prihajala iz Kitajske skrbela za določitev težavnosti vaj, hkrati pa tudi, da je bila na koncu prikazana pravilna ocena z vsemi odbitki sodnic za izvedbo, prestope ali ostale napake tekmovalk. Ta sodniška pozicija na trenutno s sodniškega vidika najtežjem ženskem orodju, mi je pošteno zvišala nivo treme, saj na koncu koncev odločaš o olimpijskih medaljah. Vesela pa sem, da sem nalogo opravila dobro in da so šla odličja v prave roke.

Te OI pa je gotovo zaznamoval tudi najbolj emocionalen dogodek v gimnastični dvorani, slovo ene največjih legend našega športa Oksane Chusovitine. Oksana Chusovitina je ena najboljših tekmovalk na preskoku v zadnjem času, na teh igrah pa je zabeležila že svoj 8 nastop na OI in je bila s svojimi 46 leti najstarejša gimnastičarka. Po njenem opravljenem skoku v kvalifikacijah, kjer si na žalost ni zagotovila mesta v finalu, je stopila na oder in se poslovila od vseh ljudi v dvorani, ki jih zaradi prepovedi gledalcev ni bilo veliko, vendar si je prislužila stoječe ovacije vseh tekmovalk, trenerjev in sodnic. V tem trenutku verjetno ni bilo očesa, ki bi ostalo ne orošeno in vesela sem, da sem temu dogodku prisostvovala.

Žal tokrat v športni gimnastiki tokrat nismo imeli svojih predstavnikov med športniki, vendar smo lahko ponosni, da smo imeli iz male državice na velikem gimnastičnem zemljevidu kar tri predstavnike na teh igrah. Tega dogodka sta se  poleg mene udeležila tudi Enes Hodžić Lederer kot sodnik v moški športni gimnastiki, ter Aljaž Pegan eden najboljših svetovnih telovadcev na drogu, tokrat v vlogi predstavnika športnikov pri mednarodni gimnastični zvezi.

Vesela sem, da so organizatorji kljub vsem omejitvam igre zavoljo športnikov vseeno izpeljali, želim pa si, da bi bile naslednje igre v Parizu 2024 ponovno take kot jih poznamo in si jih vsi želimo. Seveda pa ostaja tudi želja, da bi se jih kot sodnica lahko tudi udeležila.