V spomin Alojzu Mavriču
Dne 7. oktobra 2024 nas je zapustil častni član Gimnastične zveze Slovenije Alojz Mavrič, ki je v slovenski gimnastiki pustil ogromen pečat.
Rodil se je leta 1949 in se je pri desetih letih kot mlad telovadec vključil v le nekaj let staro društvo TVD Partizan Zelena jama. Društvu, ki danes nosi ime Gimnastično društvo Zelena jama je ostal zvest več kot 50 let. Že pri 15 letih je pričel z delom kot vodnik in trener, po odsluženi vojaščini pa se je podal na funkcionarske poti. Najprej je bil sekretar v društvu, nato predsednik Ljubljanske gimnastične zveze in kmalu tudi volonterski generalni sekretar Gimnastične zveze Slovenije. To funkcijo je opravljal kar 25 let. Poleg tega pa se je aktivno ukvarjal z organizacijo in izvedbo velikih športnih prireditev, saj je več kot 20 let sodeloval pri izvedbi mednarodnega prvenstva v športni gimnastiki. Bil je predsednik organizacijskega odbora balkanskega prvenstva v športni gimnastiki, sodeloval na Balkanskem prvenstvu na Reki, Sredozemskih igrah v Splitu, Univerzijadi v Zagrebu, ter na mnogih državnih prvenstvih v bivši Jugoslaviji. Bil je tudi podpredsednik Gimnastične zveze Slovenije in član predsedstva bivše Gimnastične zveze Jugoslavije. V času njegovega dela se je slovenska gimnastika zopet pojavila na svetovni sceni:
- od prve medalje na evropskem prvenstvu po 20 letih (1990 Luzana, Lojze Kolman na drogu),
- do prvega poimenovanja gimnastičnega elementa po slovenskem telovadcu, ki ga je priznala Mednarodna gimnastična zveza leta 1992 na drogu (»Kolman«) po Lojzetu Kolmanu,
- do drugega poimenovanja gimnastičnega elementa, ki ga je Mednarodna gimnastična zveza vključila v sodniški pravilnik za vaje na drogu pod imenom »Pegan« po telovadcu Aljažu Peganu,
- do izjemnih mednarodnih rezultatov v moški, kakor tudi v ženski gimnastiki in
- do udeležbe na olimpijskih igrah Sydney 2000 (Mojca Mavrič in Mitja Petkovšek).
Vse od leta 1968 do leta 2016 je delo na področju gimnastike, vredno ekipe profesionalcev, opravljal ljubiteljsko. Tako amatersko kakor profesionalno delo je opravljal s srcem in veliko vztrajnosti, kakor tudi potrpežljivosti, saj je vedno in vselej sledil svojemu načelu, da kot funkcionar deluje kot dober gospodar, v danih okoliščinah maksimalno sledi, izpolnjuje potrebe in želje stroke ter delujočih strokovnjakov za dosego kratkoročnih in dolgoročnih ciljev. Ob tem načelu in veliki delavnosti je pripomogel k marsikateremu uspehu tako na področju razvoja rekreativnih športnih aktivnosti kakor tudi na področju vrhunskega športa, največ v športni gimnastiki.
Za delo na področju športa je prejel :
- Leta 1970 – priznanje za delo ObZTK Lj. Moste – Polje ,
- Leta 1979 – bronasto Bloudkovo značko,
- Leta 1981 – priznanje TKS Ljubljana,
- Leta 1985 – Bloudkovo plaketo,
- Leta 1989 – plaketo Gimnastične zveze Jugoslavije,
- Leta 1990 – plaketo Saveza za fizičku kulturu Rijeka,
- Leta 1987 – plaketo Gimnastične zveze Slovenije ob 25 letnici,
- Leta 1987 – plaketo Ljubljanske gimnastične zveze ob 10-letnici,
- Leta 1984 – državno odlikovanje (v bivši Jugoslaviji)- Medaljo zaslug za narod,
- Leta 1999 – Nagrado Marjana Rožanca za delo na področju športa,
- Leta 2001 – diplomo Mednarodnega olimpijskega komiteja za delo kot volonter,
- Leta 2011 – priznanje za življenjsko delo na področju športa – Športna zveza Ljubljana in
- Leta 2012 – imenovan za častnega člana Gimnastične zveze Slovenije.
Družini in svojcem izrekamo iskreno sožalje.