V Tokiu spisana zgodovina slovenske ritmične gimnastike
Olimpijske igre v Tokiu so bile v številnih pogledih res posebne in drugačne. Prvič v zgodovini Slovenije je imela ritmika predstavnico na najprestižnejšem športnem dogodku, o katerem sanja vsak vrhunski športnik, mu posveča svojo mladost in vsako kapljico potu. Že po svetovnem prvenstvu v Bakuju 2019 je bilo znano, da je Ekaterina Vedeneeva, članica Kluba za ritmično gimnastiko TiM, Sloveniji pritekmovala olimpijsko vozovnico. Katji, kot jo vsi kličemo, je svojo poimensko “vstopnico” uspelo potrditi tudi preko kvalifikacijskih svetovnih pokalov v letošnji sezoni, s čimer je le še potrdila, da si resnično zasluži tekmovati med elitno olimpijsko šestindvajseterico.
Pot v Tokio se je za Katjo pričela že v sredini julija, ko sta skupaj s trenerko Eleno Drozhanovo odpotovali v prijateljsko mesto Fukui, kjer smo v sodelovanju z OKS in slovensko amabasadorko dr. Ano Polak Petrič organizirali kvalitetne priprave pred OI. V mestu Fukui, kjer so se na igre pripravljali tudi naši košarkaši, so naše športnike zelo lepo sprejeli. Vseh 52 šol mesta Fukui je športnikom pripravilo številne spodbudne misli in navijaške slogane, ki so jih razobesili v avli športne dvorane.
Nastop Ekaterine Vedeneeve na igrah
Katja je svoje nastope otvorila s sestavo z obročem, ki jo je izvedla uspešno (22,800). Sledila je sestava z žogo na glasbo Bolero, izvedena brez napak (23,550). V sestavi s kiji je povsem na koncu izvedla manjšo napako, ki pa ni imela ključne vloge pri končni uvrstitvi (22,550). Za “piko na i” je bila brez napak izvedena še sestava s trakom (20,800). Po Katjinih besedah slednja predstavlja njeno dušo in srce, kar so na tekmovanjih v zadnjem obdobju opažale tudi sodnice in jo pogosto prav s trakom uvrščale med finalistke in medalistke. Katja se je s skupnim zbirom 89,700 uvrstila na izjemno 16. mesto v mnogoboju. Pogledovanje proti deseterici najboljših je bil za Katjo povsem realen cilj, saj jo je statistika minule tekmovalne sezone z rezultati in ocenami uvrščala ravno na deseto mesto. Kljub temu, da je na koncu ostala izven deseterice, je Katja postavila nov mejnik, predvsem pa velik izziv našim mlajšim tekmovalkam. Dokazala je, da lahko slovenska zastava plapola tudi nad ritmičarskim podijem olimpijskih iger. V dvorani Gimnastičnega centra Ljubljana pa so jo mlajša dekleta lahko tudi občudovala in spoznala recept za uvrstitev na olimpijske igre.
Katja je po svojih nastopih dejala, da je bilo tekmovati na olimpijskih igrah resnično posebno in nepredstavljivo doživetje. Izpolnila je sanje, za katere je garala dolgih 22 let. Izjemno je uživala in dala v svoje sestave celotno svojo dušo in emocije. Naredila je vse kar je lahko, da je dostojno predstavila svojo državo, Olimpijski komite Slovenije, Gimnastično zvezo Slovenije in Klub za ritmično gimnastiko TiM. Vsem, ki so ji na poti stali ob strani, je neizmerno hvaležna. Omenila je tudi odlične trenažne pogoje Gimnastičnega centra Ljubljana in izrazila hvaležnost vsem, ki so ji na tej poti stali ob strani (Elena Drozhanova, Vladimir Korovin, Mojca Rode, Žiga Britovšek, Elena Yakubovskaya, Mitja Petkovšek, sponzorji, GZS, OKS in številni drugi). Po tekmovanju se je odpravila domov na počitnice in šele po počitku bo vnovič pogledala v prihodnost svoje kariere. Njen prvi naslednji izziv bo svetovno prvenstvo jeseni na Japonskem.
Presenetljiv razplet na stopničkah
Igre pa so nam postregle z izjemno napetim finalnim delom tekmovanja. V kraljevi disciplini posameznic je za izjemno presenečenje poskrbela izraelska predstavnica Linoy Ashram, ki se je v športnem duhu in s ciljno naravnanostjo povzpela do zlatega odličja, ter tako po petindvajsetih letih prekinila rusko vladavino na olimpijskem prestolu. Dvojčiči Arina in Dina Averina, ki sta veljali za glavni favoritki, saj sta minuli olimpijski cikel pobirali vsa pomembnejša zlata odličja mnogoboja, sta morali tokrat krono prepustiti izraelski tekmovalki. Ashramova, ki je v kvalifikacijah naredila veliko napako v sestavi z obročem, je po tekmovanju dejala, da se v finalnem delu ni ozirala nazaj. Vedela je, da lahko osvoji kolajno, le za njeno barvo ni vedela, kako se bo izšlo. Dala je vse od sebe in uspelo ji je. Dina se je morala s solzami na obrazu zadovoljiti “le” s srebrno medaljo, sestra Arina pa je po številnih težavah v sestavi s trakom morala bron prepustiti belorusinji Alini Harnasko. Belorusija je na odličje čakala vse od Londona 2012. Na podiju med posameznicami smo tako po dolgem času videli tri različne zastave, prvič v zgodovin ritmike na olimpijskih igrah pa je zaigrala izraelska himna.
Presenečenja pa nismo doživeli le v finalnem delu posameznic, temveč tudi v finalnem delu tekmovanja skupinskih sestav, kjer so rusinje branile zlato iz Ria, a so se morale tokrat zadovoljiti s srebrom. Zlato pa so iz Tokia končno in povsem zasluženo odnesle Bolgarke, ki so zadnje leto, tako kot tudi na samem tekmovanju v Tokiu, navduševale predvsem z izjemno težko, a plesno in artistično sestavo z žogami. Bronasto odličje v skupinskih sestavah so si priborile italijanke, ki zadnjih 15 let že kar tradicionalno sodijo v sam vrh skupinskih sestav.
Live results – https://bit.ly/Tokyo2020FIGLiveResults
Pripravila: Mojca Rode
